Moje ime je Miša. Oktobra sem dopolnila pet let, čeprav bi morala rojstni dan praznovati okoli božiča, rodila sem se namreč tri mesece prezgodaj. Moji vrstniki tekajo po otroških igriščih, plezajo na tobogane, se lovijo, igrajo skrivalnice, jaz pa ne morem niti še hoditi. Ampak bom hodila. Odločila sem se, da bom hodila. Vsak dan pridno več ur telovadim, da bi mi uspelo. Tudi mami in tata sta se odločila, da bom hodila. In delata prav vse, da bi mi pomagala.

Premajhna sem, da bi razumela, zakaj moji sovrstniki hodijo, jaz pa tega še ne morem. Jaz pač mislim, da so oni bolj pridno hodili k fizioterapijam in so se zato prej naučili hoditi, ampak mami in tata bi vam povedala, da to ni res, da nihče ne telovadi bolj pridno od mene. Hoditi ne morem, ker sem po prezgodnjem rojstvu zaradi pomanjkanja kisika utrpela poškodbo možganov, zaradi katere se moje gibanje ni razvilo spontano. In zaradi katere sem bila v trupu zelo hipotona (nizka mišična napetost), nogice pa imam spastične (visoka mišična napetost).

Prvi dve leti svojega življenja sem imela fizioterapije samo v zdravstvenem domu. Eno, največ dve uri na teden, kar je veliko premalo za otroka s takšnimi težavami. Ker se pri dveh letih še vedno nisem mogla niti kobacati, je moja prva zdravnica, ki je budno spremljala moj razvoj, mami in tatu iskreno povedala, da ne bom hodila, če ne bom deležna več fizioterapij. Ko sta jo vprašala, koliko je to več, jima je odgovorila kolikor veliko je mogoče.

Ker so fizioterapije drage (ena ura stane 40 evrov), jih mami in tata v takšnem obsegu nista zmogla plačevati sama, čeprav oba delata. Na pomoč ste jima priskočili vi, dobri ljudje, in pa kar nekaj slovenskih podjetij. V dveh letih intenzivnih fizioterapij sem napredovala tako zelo, da sem postala odlična kandidatka za operacijo, imenovano selektivna dorzalna rizotomija (SDR). 30. avgusta me je v Otroški bolnišnici v St. Louisu operiral dr. Park, ki je do zdaj pomagal že več kot 3000 otrokom, tudi nekaj mojim soborcem iz Sloveniji (Gaje se gotovo spomnite, ne?). Dr. Park je poskrbel, da moje nogice niso več spastične. 13. septembra sem imela še eno operacijo. Dr. Dobbs mi je podaljšal skrajšane kolenske tetive. Dr. Park je napovedal, da bom povsem samostojno hodila, brez pomoči in brez pripomočkov. Zato zdaj veliko, ogromno telovadim, ker želim, da se napoved dr. Parka uresniči.

Če bi želeli prispevati k plačilu mojih fizioterapij, bom seveda zelo vesela vaše pomoči. Donirate lahko z nakazilom na TRR Sindikata bencinskih delavcev, z donatorsko pogodbo ali prek sistema PayPal.

Vaša Miša

Donacije za pomoč pri Mišinih fizioterapijah

Donirajte z nakazilom na TRR sindikata, ki Miši iz zbranih sredstev plačuje fizioterapije


Če želite pomagati z nakazilom na TRR, je ta odprt pri banki SKB: SI56 0310 2100 0552 286, SINDIKAT BENCINSKIH DELAVCEV, ŠMARTINSKA CESTA 45, 1000 LJUBLJANA. Če na TRR nakazujete iz tujine, je SWIFT (BIC koda): SKBASI2X. Pomembno je, da ob nakazilu navedete, da gre za donacijo za Mišo.

Donirajte s kreditno kartico ali prek sistema PayPal


Če želite pomagati plačati Mišine fizioterapije, to lahko naredite prek varnega sistema PayPal ali s kreditno kartico v poljubnem znesku. KLIKNITE TUKAJ
Share This