V ponedeljek grem čisto zares v šolo. Malo manj zares sem že bila v šoli, da sem spoznala učiteljico in spremljevalko, ampak v ponedeljek bom spoznala pa tudi sošolce.
 
Poleti sem bila spet zelo pridna. V začetku meseca junija sem šla znova na rehabilitacijo na Poljsko, kjer sem ostala pet tednov. Tam sem začela hoditi tudi z berglicami. Na posnetku lahko vidite moje prve korake z berglicami.
 

 
Potem sem meseca julija obiskovala fizioterapije pri Tinki in Nuši, avgusta pa pri Barbari. Zdaj z berglicami hodim že veliko lepše in hitreje. S parkirišča grem do dvigala z berglicami, potem od dvigala do stanovanja, z berglicami hodim tudi po stanovanju. Zunaj pa še vedno šibam s hoduljo, tudi po šoli bom šibala s hoduljo. Mami in tata pravita, da je zaenkrat to zame še bolj varno.
 
Vsi, ki so z menoj delali in mi pomagali zadnjih pet let, so strašno ponosni name. Mami in tata pa sploh. Ker bom šla v šolo na svojih nogicah. Ne počasi, šibala bom po šoli. Kot šibam povsod okoli in zdaj zelo hitro zbežim, da me morata mami in tata loviti.
 
Vaša Miša
 
 
 

Na tem mestu lahko komentiraš

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Share This