Dva meseca sta že minila, odkar smo se z mamico in s tatom vrnili iz St. Louisa, kjer je dr. Park odpravil spastičnost v mojih nogicah, dr. Dobbs pa mi je podaljšal kolenske tetive. Ta dva meseca sem res pridno telovadila, oktobra vsak dan najprej tri ure pri zasebni fizioterapevtki Barbari in še eno uro v zdravstvenem domu pri fizioterapevtki Vesni, novembra pa dopoldne na URI Soča in popoldne pri zasebni fizioterapevtki Tatjani.

Zdaj sama vstajam. Z mišicami, nič več s spastičnostjo. In vsak dan presenetim z nečim, česar nikoli prej nisem zmogla. Ampak to je šele začetek, pravijo. Samo pridno moram telovaditi in okrepiti mišice, ki so zaradi spastičnosti prej vedno ostale šibke. To pa ne gre čez noč. In moji ekipi fizioterapevtov se bo zdaj pridružil Igor, ki bo moj osebni trener. Skupaj bova v fitness centru še dodatno krepila moje mišice.

Mamica in tata pravita, da preden bom lahko hodila kot drugi otroci, se bom morala naučiti hoditi z berglicami, ki so zelo nerodne, ampak pomagale mi pa bodo, dokler ne bom dovolj močna, da bom zmogla tudi brez njih.

In ne smem pozabiti, da zdaj hojo vadim tudi na lokomatu. Lokomat je en zelo drag robot, ki daje prav čudežne rezultate, pa še zabaven je, ker ves čas, ko hodiš, zraven igraš igrico. Po vsaki uri na tem robotu moji fizioterapevti opazijo razliko.

Zelo kmalu se vam spet oglasim z novimi dobrimi novicami.

Vaša Miša

Na tem mestu lahko komentiraš

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Share This